Biotehnološki vrh

Povzetek prvega Biotehnološkega vrha

Posvet Biotehnološki vrh je potekal 16. 10. 2024 na Nacionalnem inštitutu za biologijo v okviru festivala UNI.MINDS. Namenjen je bil pregledu stanja na področju sodelovanja med akademsko sfero, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom z namenom dodatnega razvoja biotehnologije in farmacije v Sloveniji. Osrednji del dopoldanskega dela programa sta bila panela:

• »Zakaj biotehnologija predstavlja priložnost za Slovenijo«, na katerem so sodelovali dr. Jure Gašparič, državni sekretar, pristojen za znanosti in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Violeta Gabrijelčič, Lek d.d., član skupine Sandoz, dr. Dominik Gaser, direktor DSD Slovenia, Novartis v Sloveniji in Borut Čeh, Labena d.o.o., Matejo Urlep v vlogi moderatorke in

• »Kako se na povečane potrebe po kadrih odzivamo v akademski sferi«, ki je gostil prof. dr. Klavdijo Kutnar, rektorico Univerze na Primorskem, prof. dr. Zdravka Kačiča, rektorja Univerza v Mariboru, prof. dr. Gregorja Majdiča, rektorja Univerze v Ljubljani, Dušo Marjetič, vodjo sektorja za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Darjo Ferčej Temeljotov iz Strateških programov v Leku d.d., članu skupine Sandoz in prof. dr. Ireno Mlinarič Raščan v vlogi moderatorke.

V nadaljevanju predstavljamo glavna sporočila obeh razprav.

1.    Ozadje

Biotehnološka panoga skupaj s farmacevtskim sektorjem predstavlja več kot 6 % slovenskega BDP. Izvoz biotehnoloških in farmacevtskih izdelkov presega 30 % celotnega slovenskega izvoza. Slovenija je vodilna država v srednji in vzhodni Evropi po proizvodnji zdravil, dodana vrednost na zaposlenega v farmaciji znaša 107 tisoč evrov, kar je dvakrat več od slovenskega povprečja. Panoga neposredno zaposluje več kot 10.000 ljudi.

Naložbe farmacevtskih podjetij v Sloveniji v raziskave in razvoj presegajo 180 milijonov evrov letno, kar odraža dodatno rast te panoge. Poleg tega Slovenija beleži približno 15-% letno rast števila biotehnoloških patentnih prijav. Posebej intenziven razcvet opažamo v preteklih letih, saj so samo v obdobju 2022–2025 skupne naložbe v farmacevtski sektor ocenjene na višino 1 milijarde evrov.[1] V teku je največja naložba v zgodovini Leka v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi, s katerim se bo Slovenija postavila ob bok najuspešnejšim proizvajalcem bioloških učinkovin na svetu. Sočasno se izvaja tudi naložba v izgradnjo novega, najsodobnejšega centra za razvoj podobnih bioloških zdravil v Ljubljani. Ob velikemu investicijskemu ciklu v gospodarstvu poteka tudi cikel naložb javnega sektorja v akademsko infrastrukturo, opremo in raziskovalne projekte na širšem področju biotehnologije in ved o življenju, ki tudi ustvarja potrebo po novih ustrezno izobraženih kadrih. Ti podatki kažejo na dinamičen razvoj farmacevtskega in biofarmacevtskega sektorja v Sloveniji in poudarjajo njen strateški pomen za nacionalno gospodarstvo.

Vsled navedenemu je Vlada Republike Slovenije podprla pobudo »Slovenia Biotech Hills«, ki je usmerjena v razvoj celovitega ekosistema na področju biotehnologije, s ciljem povečanja prepoznavnosti Slovenije kot privlačne destinacije za raziskave, razvoj in naložbe na tem področju. Cilji vključujejo povečanje vpliva panoge na BDP s 6 % na 9 % do leta 2030, ustvarjanje novih delovnih mest in pritegnitev večjih investicij v biotehnološki sektor​.

Pred nami so torej velike priložnosti, ki pa prinašajo tudi velike izzive. Kot največji izziv smo prepoznali veliko potrebe po kadrih (samo Lek ocenjuje, da bo do leta 2030 zaposlil 540 dodatnih sodelavcev, od tega več kot 50 % z visokošolsko izobrazbo prve, druge in tretje stopnje), kar je tudi bila osrednja tema 1. Biotehnološkega vrha.

[1] Vir: https://www.sloveniabusiness.eu/hot-topics/record-investments-in-the-slovenian-pharma-industry.

2.    Odzivi slovenskih univerz in podjetij

Kot odgovor na potrebe gospodarstva in družbe je Univerza v Ljubljani povezala najboljše strokovnjake, ki oblikujejo in ustanavljajo strokovni interdisciplinarni študijski program Biofarmacevtsko inženirstvo, ki ga bo izvajala Fakulteta za farmacijo v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko inženirstvo, Biotehnično fakulteto in Fakulteto za računalništvo. Z dobrim poznavanjem prihajajočih potreb in v sodelovanju s predstavniki industrije so zasnovali študijski program po zgledu podobnih študijskih programov v evropskem prostoru. Načrtovan študijski program je interdisciplinaren, uravnotežen v biološko-biotehnološkem, farmacevtsko-kemijskem in matematično-računalniškem segmentu. Ob načrtovanju vsebin je vgrajena prilagodljivost potrebam razvoja področja proizvodnje biotehnoloških zdravil.

Univerza v Mariboru se odziva na potrebe stroke z uvedbo študijev farmacije in biofarmacevtskega inženirstva in uvajanjem številnih vseživljenjskih izobraževanj po vzoru mikrodokazil. Univerza bo tudi glavni izvajalec uvajalnih usposabljanj za novozaposlene v Biotehnološki proizvodnji v Leku v Lendavi.

Univerza na Primorskem je zlasti zanimiva zaradi velikega števila študijskih modulov v angleškem jeziku in mednarodnosti študentske populacije. Največji potencial za sodelovanja z biotehnološkim in farmacevtskim sektorjem se prepoznava na področju naravoslovja, informatike in bioinformatike znotraj študijskih programov Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kot tudi v okviru pedagoškega ter raziskovalnega dela Fakultete za vede o zdravju.

V Leku, enem ključnih igralcev na področju biotehnologije in farmacije v Sloveniji, tesno sodelujejo z akademsko in raziskovalno sfero, s katerima tvorijo edinstven inovacijsko izobraževalni ekosistem. Sodelovanje poteka v obliki študentskih praks in štipendij, somentorstva zaključnih akademskih del, vabljenih predavanj Lekovih strokovnjakov na fakultetah, skupnih raziskovalnih projektov in dogodkov za študente in raziskovalce. Posebej velja poudariti dva osrednja vsakoletna foruma, in sicer Lekov dan za raziskovalce, ki je tudi del festivala znanosti UNI.MINDS in omogoča izmenjavo vrhunskih dosežkov,  dobrih praks in ekspertiz med raziskovalci v gospodarstvu in akademskih institucijah, ter ScienceBEAT, vrhunski znanstven in strokovni dogodek, ki mladim talentom iz Slovenije in tujine odpira vrata v globalno mrežo strokovne odličnosti iz sveta znanosti in podjetništva. Izpostavimo lahko še dogodek Znanstvena odličnost na stičišču generacij, ki slavi moč povezovanja generacij, znanstvenih disciplin in strok ter akademske sfere in gospodarstva. Na dogodku podelijo tudi Lekove štipendije in mladim omogočijo stik z izjemnimi, navdihujočimi gosti.  

3. Izzivi pri zagotavljanju kadrov in izobraževanja

Na področju kadrov in izobraževanja za potrebe biotehnološke in farmacevtske panoge se pojavljajo sledeči izzivi:

• pomanjkanje sistemskih mehanizmov in ukrepov za spremljanje potreb po kadrih;
• izobraževalni sistem se sooča z omejitvami pri številu vpisnih mest na programe STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika);
• zmanjšanje interesa mladih za znanstveno-raziskovalno delo na naših vodilnih znanstveno-raziskovalnih inštitucijah in v podjetjih;
• na področju vseživljenjskega učenja in prekvalifikacij ni ustreznih spodbud za zagotavljanje zaposljivosti delovne sile (npr. učinkoviti programi pridobivanja novih kompetenc in prekvalifikacije);
• odseljevanje izobraženih mladih v tujino;

• zamudno urejanje statusa tujca, tako pri zaposlovanju tujcev kakor tudi pri študentih iz tujine;
• potrebe po zaposlovanju, posebej na področju ved o življenju, se večajo, medtem ko so generacije otrok manj številčne kot pred leti.

4.    Cilji

Na področju kadrov in izobraževanja za potrebe biotehnološke in farmacevtske panoge predlagamo:

• vzpostavitev sistemskega pristopa k načrtovanju potreb po kadrih:
  • vzpostavitev nacionalnega sistema za redno spremljanje in načrtovanje potreb po kadrih;
  • naslovitev omejitev izobraževalnega sistema:
  • povečanje trenutnega števila vpisnih mest na visokošolskih programih STEM;
  • povečanje vpisa na obstoječe programe in ponudba dodatnih interdisciplinarnih programov (kot so biotehnologija, bioinformatika, umetna inteligenca in bionženirstvo);
  • privabiti tuje predavatelje in študente za povečanje internacionalizacije univerz;
  • uvedba brezplačnih študijskih programov v angleščini, povečanje ponudbe;
  • povečanje zanimanja mladih za STEM poklice:
  • vzpostavitev nacionalne platforme za promocijo in popularizacijo STEM področij med dijaki;
  • oblikovanje štipendij za deficitarne poklice;
  • mladi raziskovalci iz gospodarstva;
  • krepitev vseživljenjskega učenja in prekvalifikacij:
  • razviti nacionalno platformo za vseživljenjsko učenje in prekvalifikacije;
  • izgradnja celostnega kadrovsko izobraževalnega sistema za podporo razvoja biotehnološke industrije kot strateške gospodarske panoge za ne le gospodarski, temveč tudi obči in sistemski razvoj Slovenije.

5.    Sklepne misli

Biotehnološki vrh je povezal odločevalce, akademski in podjetniški svet ter celotni biotehnološki in farmacevtski skupnosti osvetlil potencial, ki ga ima Slovenija na tem področju. Izsledki razprave služijo kot navdih in kompas vsem deležnikom ekosistema pri oblikovanju politik in strateških ciljev z namenom uresničitve tega potenciala.

Zapisale:

• Prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
• Mateja Urlep, NibaLabs d.o.o.
• Dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek d.d.
• Urša Jerše, Univerza v Ljubljani, Pisarna za prenos znanja